Slovenjgraški mestni špital je leta 1419 ustanovil Janez iz Loke, premožni priseljenec iz Škofje Loke na Kranjskem. Med letoma 1424 in 1428 so špitalu prizidali še kapelo, posvečeno Sv. duhu. V njej so špitalski kaplani oskrbovancem nudili duhovno oskrbo.
Arheološke raziskave območja so omogočile natančno umestitev in določitev obsega mestnega špitala iz leta 1729, pri čemer smo prepoznali več gradbenih faz. Analiza in interpretacija drobnih najdb sta pripomogli k dataciji objekta B, kot dela jugovzhodnega trakta hospitala. Območje raziskav je bilo poseljeno vse od 13. stoletja dalje. Kljub prvobitnemu namenu špitala, da prejmejo oskrbo le bolni in revni, so v njem našli svoj zadnji dom tudi bogatejši obnemogli meščani.
Na razstavi smo dodali še predstavitev izkopavanj, ki so leta 2010 potekala na območju starega mestnega pokopališča ob cerkvi sv. Elizabete. Glede na grobne pridatke ga datiramo med 17. in 19. stoletje.
